Nekoč pred davnimi časi v dolini šentflorjanski, Škofja Loka imenovani, ni bilo nič. Imeli smo bifeje, v katerih so so po službi zadrževali uslužbenci industrijskih kombinatov s Trate, ker se jim zaradi dejstva, da žena drži tri vogale hiše pokonci, pač ni mudilo domov. Na kopališču, ki je bilo bleda senca stare slave, je še nekaj časa vladala Perla, ki je zadovoljevala zabave željno mularijo in okoliškim prebivalcem opravičevala redne stike z uradnimi organi zaradi kršenja javnega reda in miru, bolj prefinjene in zahtevne stranke pa je na drugem koncu taiste stavbe potešil nočni klub Kleopatra s pestrim izborom artistk z Vzhoda. Takrat smo sicer tudi še razpolagali s hotelom Transturist, ki se je napram dejstvu, da je bil edini hotel v mestu in s tem praktično monopolist na področju prenočitvenih kapacitet, moral reševati svoj obstoj z oddajanjem sob na uro utrujenim parom, ki so potrebovali urico ali dve večerno-nočnega počitka v udobju ambienta socialističnih osemdesetih let, od časa do časa pa se jim je zgodil še kak kongres Slovenskih krščanskih demokratov in gluhoslepote, ki je razbil vsakodnevno stihijo. In navsezadnje smo imeli staro mestno jedro, mesto muzej. In to je bilo to. Skratka, nadvse razburljivo mesto, po ulicah katerega so odmevali presunljivi kliki: »A se u Lok sploh kej dogaja!!??«. Na srečo se je v tistih tranzicijskih dneh med mladino še ohranjal pozitiven kolektivni duh, ki so ga utrjevali domači zgledi iz polpretekle zgodovine. Torej, če so si lahko ta stari sami s samoprispevkom in s prostovoljnim delom zgradili telefonsko omrežje po načelu pomagaj si sam in bog ti bo pomagal, lahko nekaj podobnega na svojem interesnem področju postori tudi mladina s svojo avantgardo na čelu – študenti. Z eno bistveno spremembo. V novih kapitalističnih časih je ta prej omenjeni bog postal denar.
Začetki
KŠŠ je obstajal v Škofji Loki vsaj od leta 1991 dalje, ko je začel dvigovati prah v lokalni srenji, za kaj več od tega pa je nujno potreboval izboljšanje odnosov z novodobnim bogom. Študentski samoprispevek je kvečjemu zadostoval za kšn pir. Na srečo pa se je v Škofji Loki našel faktor, ki je vizionarsko dojel pomen lokalnega študentskega organiziranja, obenem pa ga je bil pripravljen prestopiti magično mejo med načelno podporo in dejansko pomočjo. Mladinski servis Zamorc je s klubom leta 1992 podpisal strateško pogodbo, po kateri mu je namenil čisti zaslužek od provizije za delo študentov, kar je istočasno pomenilo, da je KŠŠ pridobil prvi redni vir financiranja, s tem pa je bila vzpostavljena sinergija dveh ključnih elementov, in sicer starega socialistično volonterskega in novega kapitalistično finančnega. Čudežna kombinacija, ki je pomenila predpogoji za nadaljnji razscvet, dodatni pospeševalec razvoja pa so bili kasneje od občine pridobljeni 25 m² veliki klubski prostori na Spodnjem trgu, ki so bili pozicionirani, kako prikladno, ravno nad Zavodom za zaposlovanje (čista simbolika – prvič). In v Loki je začelo dogajati. Zabave v Gradisu, vsakoletna brucovanja, večeri z diapozitivi, izleti, pojavili so se popusti in ugodnosti, s katerimi se je med svojim članstvom populariziralo gledališče, likovno ustvarjanje in športne aktivnosti, organizirali množico tečajev iz najrazličnejših področij, zaorali smo ledino na področju informatike in v Škofjo Loko in v javno rabo pripeljali BBS, predhodnik interneta, nato pa še sam internet ter vso pripadajočo računalniško kramo, ki je neobhodno potrebno za uspešen študij. Vsemu temu miganju navkljub pa je ostajal še presežek energije, ki smo ga vložili še na nacionalni nivo. Tako smo se našli med ustanovitelji Zveze ŠKIS, zveze študentskih klubov Slovenije, in pri piscih Zakona o skupnosti študentov.
V letu 1995 smo v vojašnici, poleg cestarjev in upokojencev (čista simbolika – drugič) od Občine dobili v najem štiri prostore v skupni izmeri 58 m², jih nato obnovili v približno civilizirano stanje ter zatem v njih skoncentrirali vse KŠŠ-jeve dejavnosti, ki so dotlej gostovale vsepovsod naokoli oziroma se stiskale na Lontrgu. Tam nastane pisarna, manjša računalnica in MKC Pri rdeči ostrigi oziroma klubski prostor za prireditve, s tem pa dejansko, a zaenkrat še neformalno, postanemo škofjeloški mladinski center, ki funkcionira vsak dan, ki se konštantno širi, tako prostorsko kot dejavnostno. Ustanovi se ŠPOS, športna sekcija kluba, piše se Zamorkla, RAS (računalniška sekcija) ohranja klub na visoki informacijski tehnološki ravni, Namazane ketne (biciklistična sekcija) kolesarijo širom Slovenije, Džimijeva manufaktura za kreativno hribolazenje (DžMAH) osvaja večtisočake doma in v tujini, Otto Racing Team osvaja pokale za veliko nagrado Binklja, Stare Loke, Veštra v kartingu, pojavi se dijaška sekcija, dogajajo se vsakoletna taborjenja in zimovanja, KŠŠ brucovanja postanejo razpoznavni znak Škofje Loke, tako kot škofjeloški grad, v vojašnici postavimo skejtpark, umetniška sekcija imenovana Atelje CLOBB (ComputerLand Overtaken By Body) si pridobi svoje prostore na bazenu Hotela Transturist, klubska informacijska pisarna se skupaj z računalnico preseli v nove prostore na Mestnem trgu 20, Ostriga se razširi, padejo stene, dobi svoj vrt. In posledično se ugotovi, da klub ni več kos temu monstrumu in da potrebuje za vodenje vseh teh dejavnosti neke vrste strokovno asistenco – leta 1999 se ustanovi Zavod O, zavod škofjeloške mladine, kjer ponovno zaorjemo ledino. Smo namreč prvi tovrstni študentski zavod v Sloveniji. Njegove primarna naloga je opravljanje strokovnih služb za dejavnosti, ki so prerasle meje prostovoljstva. V prvi fazi je bila to razpisna dejavnost vseh sekcij KŠŠ-ja in vodenje servisnega dela Mladinskega kulturnega centra Pri rdeči ostrigi ter organizacija in izvedba ciklusa koncertov Grajski vitraž, nato pa se njegove naloge pa se iz leta v leto množijo vse do dneva današnjega.
Zavod O, zavod škofjeloške mladine – kaj in kdo smo
Zavod O postane leta 2003 legalno-pravno mladinski center, katerega namen je zadovoljevanje najširše palete mladinskih interesov, pri čemer se opira na svojo nepremično in premično infrastrukturo. Nepremično infrastrukturo sestavljajo trije punkti s svojo opremo, ki pa so malce neposrečeno raztreseni po celem mestu. MKC Pri rdeči ostrigi domuje v kasarni, Multimedijski center Pulsar zraven KŠŠ-ja na Mestnem trgu 20 ter Atelje CLOBB na drugem koncu KŠŠ-jevega dvorišča na istem naslovu. Premično infrastrukturo pa primarno sestavljajo ljudje, mladi, neobremenjeni, razgledani, polni energije, pričakovanj, sanj, želja, volje do dela, premikanja meja mogočega, ki zgoraj omenjene prostore in Škofjo Loko polnijo z raznovrstno vsebino, s čimer se samouresničujejo, pridobivajo dragocene delovne, organizacijske, če ne že kar življenske izkušnje, istočasno pa dvigujejo kvaliteto bivanja ne le mladim, temveč celotni lokalni skupnosti. Pri tem so jim v pomoč strokovne službe Zavoda O, namenjene vodenju, koordinaciji in promociji dejavnosti, administraciji in pridobivanju sredstev. S takim načinom dela smo postali odgovorni za to, da se je Škofja Loka dvignila iz na začetku tega sestavka orisane turobne provincialnosti. Postala je mesto. Živo, mladim prijazno in naklonjeno.
MKC Pri rdeči ostrigi
Ostriga se je po obnovi leta 2001 iz začetne luknje razvila v razmeroma spodoben večnamenski klubski prostor, ki javnosti nudi kvaliteten in raznovrsten program neprekinjeno od septembra do junija, pet dni v tednu, pri čemur so srede, četrtki in nedelje načeloma namenjeni gledališkim, plesnim predstavam, predavanjem, potopisom, družabnim igram, ogledu dokumentranih in igranih filmov, pogovornim večerom, petki tematskim zabavam, sobote pa koncertom. Letno tako priredimo okrog 170 dogodkov, ki pokrivajo najširši krog interesentov (različne tematske zabave, od katerih so nekatere dosegle že skoraj legendaren status – disko večer, beach party, pust, obc, …) kot tudi bolj specifični nabor ljudi (plesne, gledališke predstave, predavalnice…), na njih pa predstavljamo tako lastno produkcijo, kot tudi vabimo v goste spološno priznane osebnosti in skupine, kot so Zabranjeno pušenje, Boris Kolar, Siddharta, Rajko Hrvatič, Jure Godler, Terrafolk, Lučka Kajfež Bogataj, Božo Repe, Adi Smolar, Neisha, Boštjan Videmšek in Jure Eržen, New York Jazz Ska Ensamble, Tomo Križnar, Tomaž Pengov, Lev Kreft, Danilo Türk, Ana Pupedan, Anton Komat, Klemen Klemen, Gal Gjurin, Zmelkow, Eva Moškon, Katalena, Neca Falk, Oko, Srečko Katanec, Demolition Group, Svetlana Makarovič, Jure Robič, Šukar, Mi2, Avtomobili, Noctiferia, Slon in Sadež, Vroom, Erotic Biljan and His Heretics . Ti se odzivajo in prihajajo.
Razvili smo lastno gledališko produkcijo, ki se združuje pod imenom Teater Frnikula in ki je v zadnjih letih na oder postavila več gledaliških predstav v lastni produkciji kot so Headstate, Reykjevik, Zločin na Kozjem otoku, Universal Language, V samoti bombažnih polj, s katero smo gostovali na festivalu Le Soleil, Loveinprogress, s katerim smo gostovali v Red Bridge Drama Centru v Londonu in v okviru letošnjega mesta v barvah premierno preizkusili vrt Sokolskega doma kot prireditveni prostor, multimedijski gledališki performans Pasijon verzija, 2.0. s katerim smo na Loškem gradu v okviru evropskih dnevov kulturne dediščine, katerih tema je bila dediščina, ustvarjalnost in inovativnost, po dolgih letih ponovno oživili grajski vrt, in več plesnih predstav (Konec zgodovine ali skakanje s češnje na češnjo, Big Dan, Half Adict Clear, Gregor Samsa was right…We are all Bugs). Za vse predstave se se prostori MKC-ja uporabljali tudi kot vadbeni prostor.
Del MKC-ja smo namenili galerijski dejavnosti, in sicer prezentaciji fotografskih del mladih neuveljavljenih avtorjev, program pa poimenovali Galerija Mreža. Redno izvajamo koncertno dejavnost (samo v zadnjih treh letih 120 koncertov) znotraj že uveljavljenih koncertnih ciklusov. Tako je Live InSanity namenjem metalu, ZaGvišnGodba je cikel večerov, na katerih se predstavljajo nekonvencionalni glasbeni izvajalci, OstrigaSKA je namenjen ska koncertom, Jam Session večeri pa so namenjeni mladim neuveljavljenim glasbenim skupinam oz posameznim izvajalcem. Istočasno le-tem v kleti ponujamo vadbeni prostor, ki mladim skupaj z ostriginim odrom omogača ustvarjanje in možnost širše uveljavitve. Tako se se je v njem v zadnjem triletnem obdobju prekalilo več glasbenih skupin (npr. Chatte Noire, Majakida, Trainstation Boys MC U.Z. & the Kalashnikow bend, Deep Water Divers, HOBS, Tutti Frutti, Drekpumpa…) in DJ-ev. Preizkusili smo se tudi na področju glasbenega založništva in pod znamko Chill Pill trem glasbenim skupinam omogočili izdajo prvega albuma. V letu 2005 smo izdali And we could have it all skupine God Scard, leto kasneje album 911 skupine Lady’s First, leta 2009 pa album skupine Angel’s Perfect Dream z naslovom Sorrow v nakladi 500 izvodov. Kdaj se celo zgodi, da kak bend uporabi ostrigo za snemanje glasbenega spota, pa tudi nacionalni radio in televizija nas najdeta. Prvi za snemanje oddaje Generator, drugi pa za snemanje filma Hit poletja z Ulo Furlan v glavni vlogi. Ni slabo, a ne?
Atelje CLOBB
Atelje CLOBB je pod okriljem Zavoda O od leta 2004, ustanovljen pa je bil leta 1999 kot umetniška sekcija Kluba škofjeloških študentov na pobudo mladih ustvarjalcev, ki so se pripravljali na sprejemne izpite iz likovne nadarjenosti na različnih fakultetah vizualnih študij. V svojo bazo so si preuredili bazenske prostore Hotela Transturist, po nekaj ponavljajočih vdorih kanalizacijskih vod pa je bil Bazen razglašen za umetniku neprijazno okolje. Potrebno je bilo poiskati novo, manj zaudarjajočo lokacijo, ki pa se je našla leta 2002 nasproti KŠŠ-ja, v približno 100 m² veliki hali bivšega mesno predelovalnega obrata, ki pa zaradi višje pozicije ni imel težav s kanalizacijo, temveč le s puščanjem strehe in s skorajda nikakršno izolacijo, kar pa sta umetniški duši že lažje, čeprav še vedno slabo prebavljivi težavi, ki pa vseeno nista bistveno vplivali na uspešnost dejavnosti, kar CLOBB dokazuje z vsemi dosedaj izpeljanimi odmevnimi projekti.
V maju 2000 je Atelje, v sklopu festivala ŠTUNF (festival Zveze študentskih klubov Slovenije), v kletnih prostorih hotela Transturist organiziral razstavo mladih likovnikov iz vse Slovenije, naslednje leto sledi festival Mineštra, ki je trajal en mesec, sestavljalo pa ga je 10 razstav na desetih različnih lokacijah po vsem mestu (Galerijca Kluba škofjeloških študentov, mladinski klub Pri rdeči ostrigi, gostišča Freizing, Vahtnica, Upravna enota, Občina Šk. Loka, kletni prostori hotela Transturist in na prostem…). Na festivalu se je predstavilo več kot 30 mladih ustvarjalcev iz Škofje Loke in okolice. Novembra l. 2001 je v sejni sobi hotela Transturist organiziral razstavo slik, nastalih na likovni koloniji mladih v Ljutomeru. V letu 2002 organizira mednarodno likovno kolonijo mladih v Leskovici, na kateri je sodelovalo dvaintrideset usvarjalcev iz Slovenije, Ukrajine, Makedonije, Hrvaške in Avstralije, tam nastala dela pa so bila javnosti prikazana v galerijah v Cerknem, Velenju in v domači Groharjevi galeriji. Novembra 2003 se Atelje z razstavo Od Škofje Loke do Prlekije predstavi v ljutomerski galeriji Ante Trstenjak, v maju 2004 pa organizira Arterio, simpozij o sodobni umetnosti, ki se ga je udeležilo 20 slušateljev. V letu 2005 organizira projekt Animal Tour, kjer se z razstavo v okrglem stolpu Loškega gradu in v galeriji Ghetto v Splitu predstavita umetnika Vladimir Leben in Damjan Kacin. V letih 2005, 2006,2007,2008 in 2010, v mesecu maju z enodnevnim projektom Mesto v barvah oživi staro mestno jedro Škofje Loke z otroškimi likovnimi delavnicami, razstavo umetniških del, sodobnim plesom, pouličnim gledališčem, modno revijo in zaključnim koncertom.
Atelje v Škofjo Loko vpelje tudi prakso otroških kreativnih delavnic, ki potekajo vsak petek v prostorih Ateljeja, ki pa se nadgradijo še z otroškimi gledališkimi predstavami (Rdeča Kapica, Božičkina, Velikonočno pišče, Najlepše darilo, Zimska pravljica). V ciklu večerov z imenom Filmolita se predvajajo kratki filmi študentov AGRFT in v goste vabijo ugledna imena, kot so Blaž Ogorevc, Iztok Sitar, Nina Kokelj, Neža Maurer.
Istočasno prostori Ateljeja CLOBB služijo tudi individualnemu ustvarjanju, pri čemer je so klasične kreative potrebnemu in željnemu posamezniku na razpolaga sitotisk oprema, fototemnica, grafična stiskalnica, slikarska stojala, peč za peko keramike, vsa ta oprema pa je namenjena tudi izobraževanju. Tako smo organizirali različne likovne tečaje (slikarske, kiparske, grafike, sitotisk tečaj klasične fotografije, bumerang, arhitkturno risanje, animacije…) in kreativne delavice (rezljanje buč za noč čarovnic, novoletne čestitke, sveče, nakit, mozaik, darilne škatlice, mila, lutke, novoletni okraski, pustne maske), vsekakor pa ne smemo pozabiti skoraj vsakotedenskih izdelav scen za prireditve v Ostrigi.
Z vsem tem uresničujemo svoj cilj, ki je združevanje kreativne in na umetniškem področju aktivne mladine z željo, da se kreativno in likovno ustvarjanje v lokalnem okolju čim bolj popularizira, s čimer se udejani eden od bistvenih predpogojev, da si Škofja Loka ponovno pridobi značaj valilnice umetnikov, kot ga je imela nekoč, ko je slovenski umetnosti dala Ivana Groharja, Antona Ažbeta, Šubice oziroma ko so v mestu in njegovi okolici ustvarjali slovenski impresionisti, skupina OHO…
Multimedijski center Pulsar oziroma MMC po domač
MMC Pulsar je nastal iz računalnice Kluba škofjeloških študentov, ki se je do leta 1999 stiskala v prostorih velikosti mikroprocesorja, nato pa se presili v humano in perspektivno okolje Mestnega trga 20, se pomnoži z računalniki, namenjenemi primarno vsakodnevni študijski rabi ter organizira računalniške tečaje za študente. Leta 2005 preide pod Zavod O, se preimenuje v današnje ime in postane regijski multimedijski center za Gorenjsko s koncesijo Ministrstva za kulturo, istočasno pa postane član mreže regionalnih multimedijskih centrov, ki se odziva na ime M3C, katerih cilji nje članic so:
- ustrezna sodobna tehnološka oprema v vseh regijah RS;
- spodbujanje usposabljanja in aktiviranje kadrov, ki združujejo ustvarjalnost, tehnologijo in vodenje;
- vzpostavitev razvojne infrastrukture za pospeševanje učinkovitosti ustvarjanja in prenosa znanja v produkte, storitve in procese;
- vzpostavitev učinkovite in večsektorske povezave med multimedijskimi centri v skupni mreži;
- razvijanje IKT infrastrukture, ki bo omogočila hitro, širokopasovno internetno povezovanje za raziskovalna, izobraževalna, kulturna in poslovna okolja;
- ustrezna infrastruktura in prostorski pogoji centrov;
- omreženje ustreznih pod-točk v posameznih regijah in njihova označitev;
- širitev mreže in vzpostavitev multimedijskih centrov po vseh regijah Slovenije.
To v našem primeru pomeni, da približno 50 kvadratov velika računalnica ni več študentski plac, temveč postane zaresna inštitucija, namenjen vsem, ne glede na na njihovo narodnost, raso, spol, jezik, vero, politično ali drugo prepričanje, gmotno stanje, rojstvo, družbeni položaj ali katerokoli drugo osebno okoliščino. Ti si lahko tekom uradnih ur rokujejo z devetimi računalniškimi postajami, ki so opremljene z osnovnimi orodji za izdelavo dokumentov in prezentacij, kot tudi z zahtevnejšimi orodji za oblikovanje, videomontažo, pri čemer jim je ob nastopu potencialnih težav, ki izhajajo iz njih omejenaga znanja, vedno v pomoč in na razpolago tam prisoten z znanjem podkovan operater, ki vam razloži vse potrebne osnove delovanja sodobnih tehnološko razvitih informacijskih sistemov, pri tem pa vam še asistira pri skeniranju, printanju, peki, emajliranju, aplovdanju, dawnlovdanju, apgrejdanju, apdejtanju, iztrebljanju virusov in svetuje pri metodah kontracepcije, s katerimi ima vaš računalnik več možnosti, da ostane lep in zdrav. Ta infrastruktura je namenjena tak isto grupnim dejavnostim, kot so tečaji iz računalniških vsebin (Adobe Photoshop, Flash, Corel Draw, Premiere, Illustrator, AutoCad…), predavalnice, ki primarno posegajo na IKT področje, in pa jezikovnim tečajem. Vse te storitve so podprte z belo tablo (white boardom za boljšo razumljivost), prostorskim 5.1 ozvočenjem in projektorjem, kar dela celotno stvar zelo zanimivo tudi za oddajo zunanjim uporabnikom, sploh če upoštevamo dejstvo, da je ves ambient očem prijazen in okinčan s t.i mmcwall galerijo. Poleg tega sta navadnim smrtnikom na razpolago dana tudi dva še zmogljivejša računalnika namenjena samo delu z avdio, video in grafično produkcijo, kjer oblikujemo tiskovine, delamo pasice, animacije, motive za majice, montiramo igrane filme in reportaže, kjer digitaliziramo stare VHS posnetke in dokumente, lahko pa si tudi sposodimo kamero. Od tu prihajajo Zamorkle, ostrigini programski mesečniki, letaki, plakati, klubske in sekcijske majice, bruc in ostali filmi, reportaže o notranjih in zunanjih prelomnih dogodkih (koncerti, predavalnice, okrogle mize, mednarodne konference, otvoritve, obiski, protesti), ki si jih lahko kadarkoli ogledate na spletu. Da pa je raja zadovoljna, pa jih potešimo z gamers večeri, kjer lahko za sprostitev vsega hudega vajen posameznik spusti dušo in razpusti telo.
Na visoki ravni vzdržujemo strežnike, ki so namenjeni vsem strežniškim procesom na internetu, ki skrbijo za gladko delovanje wi-fi omrežja, s katerim pokrivamo mesto in vse svoje prostore, ki hranijo vse javno in malo manj javno dostopne podatke, ter na katerih svojimi spletnimi stranmi gostujejo različne nevladne organizacije, vključno z našo. Tu so torej doma pulsar.si, ostriga.org, ateljeclobb.org, zavodo.org, kss.si, zamorc.si, ki vas zalagajo z vsemi informacijami, kako kvalitetno, aktivno, srečno in zadovoljno preživljat svoje življenje na področju Škofje Loke in tudi širše, kar pa nam uspe s pomočjo gorenski.kulturnik.si, ki je namenjen informiranju javnosti ter promociji dogodkov in prireditev javnih zavodov, društev in ostalih organizacij s področja kulture, izobraževanja in multimedije na Gorenjskem in ki istočasno omogoča tudi vsem organizatorjem in producentom hitro, neposredno in popolnoma brezplačno objavo vseh storitev, programov in dogodkov, ki se bodo izvajali v okviru dotičnih sodelujočih organizacij.
Z vsem temi dejavnostmi, ponudbo, akumuliranim znanjem, MMC Pulsar predstavlja temelj in ohranja upanje, da bo Škofja Loka nekoč v bodočnosti postala slovenska Silicijeva dolina. Dotlej, v mestnem času, pa bo svoje usluge še naprej ponujala vsem mladim, kot tudi preostali, širni lokalni skupnosti in posameznikom, ne glede na na njihovo narodnost, raso, spol, jezik, vero, političn…
Grajski vitraž
Na tem mestu si omembo definitovno zasluži tudi Grajski vitraž. To je bil ciklus akustičnih, s katerim smo revolucionarno oživili kulturno dogajanje v Škofji Loki, ki mu je ob izobilju srednjeveškega, liturgičnega in narodnozabavnega programa, kronično primanjkovalo nastopov domačih in tujih glasbenih izvajalcev z jazz, šanson in etno repertoarjem. V mesto ob Sori je v letih 2000 do 2007 pripeljal 41 imen kot so Hiša, Bratko Bibič, Neca Falk, Josipa Lisac, Ditka Habrl, Vlatko Stefanovski & Miroslav Tadić, Jani Kovačič & Brazilio, Katalena, Arsen Dedič, Aleš Hadalin, Jure Ivanušič, Olivija, Čompe, Rambo Amadeus, Brina, Allan Taylor, Ivo Papasov, istočasno pa Škofjeloškemu gradu, kot primarnemu prizorišču, po letih stagnacije, ponovno odkril ves potencial, ki ga ima kot prireditveni prostor.
Mednarodno sodelovanje
Za začetek mednarodnega sodelovanja lahko štejemo dogodek, ko se je pred leti nek KŠŠ študent diplomacije lotil mednardne konference CSN – Central European Student Network (srečanje študentov lokalnih skupnosti Srednje Evrope) in v Škofjo Loko pripeljal petdeset študentov iz srednje Evrope, ki so veselo uporabljali vso klubsko infrastrukturo, bili navdušeni nad ponudbo in organiziranostjo kluba, istočasno pa so nam vcepili željo po nadaljevanju takih dejavnosti. Tako smo leto kasneje skupaj s Študentsko organizacijo Slovenije, Študentskima organizacijama univerz v Ljubljani in Mariboru in Univerzo v Mariboru izvedli konferenco EAST-EAST, srečanje študentskih organizacij vzhodne Evrope. Zavedli smo se možnosti, ki jih prinaša mednarodni mladinska kongresna dejavnost, zato smo se precej resno poigravali z možnostjo, da bi vse klubske in zavodove dejavnosti združili pod eno streho, in sicer ZA VODO, na kopališču, ki bi ga začinili še s slovenskim Mednarodnim kongresnim centrom, a trenutek očitno ni bil pravi, enotnost ni bila dosežena in projekt je splaval po vodi. S tem pa tudi nadaljne mednarodne aktivnosti.
Vse do leta 2004, ko smo odkrili program Mladi v akciji. Takrat smo zaprosili in od nacionalne agencije pridobili status pošiljajoče in gostiteljske organizacije za projekte evropske prostovoljne službe ter v letih 2004 – 2010 gostili sedem prostovoljev. V okviru svojih projektov, upoštevajoč njihove želje in možnosti, so se aktivno vključili v naše dejavnosti in v dejavnosti ostalih organizacij, s katerimi sodelujemo (Gimnazija Škofja Loka, PUM, Dnevni center za varstvo otrok), s tem pa Škofji Loki dali pridih svetovljanskosti in našim aktivnostim dali novo energijo ter evropsko razsežnost. S prisotnostjo tujcev v naših krogih smo se oplajali s svežimi idejami in možnostmi, jih uspešno udejanjali in sprožili proces medkulturnega učenja ter postavili temelje za dolgoročno in efektivno spreminjanje pogleda oziroma odnosa do sveta. Skratka, tradicionalni loški zaplankanosti smo dokazali, da se svet ne konča na Jeprci, temveč da seže mnogo dlje in sledi drugačnim smernicam globalizacije in globalne politike. Takšnim, ki v medkulturnem izmenjavanju ljudi vzpostavlja močno gonilo napredka.
V skladu s to pradigmo smo mlade iz Škofje Loke in okolice (istočasno smo namreč lokalni sodelavci EVS SPO) neposredno seznanili z EVS projekti in z ostalimi projekti v sklopu programa Mladi v akciji ter jih uspešno spodbudili k vključevanju. Dve gospodični smo namreč kot pošiljajoča EVS organizacija za dlje časa poslali v Makedoniji in Francijo, kjer sta opravljali svojo evropsko prostovoljno službo, kot partnerji pa smo bili s številčno delegacijo udeleženi v dveh mladinskih izmenjavah. Prva z naslovom For Intercultural Dialogue And Understanding se je zgodila maja 2008 v Turčiji, druga, European Cultures in Past and Now, pa se je zgodila v Latviji avgusta 2009. Mednarodno aktivnost smo nadgradili v oktobru istega leta, ko smo udeležili projekta Youth Voice, ki je potekal v okviru srečanj mladih in odgovornih za mladinsko politiko oktobra 2009 v Metzu, Francija.
Vsi ti dogodki, dejavnosti so organizirane na prostovoljni bazi, načrtovanje in izvedba pa je v domeni organizatorskih skupin, znotraj katerih se prek prakse vrši usposabljanje mladih za mladinsko delo, pri čemer ja naš cilj v naše prostovoljne, kulturne, izobraževalne in ostale aktivnosti zajeti čimvečji delež mladih in sicer tako skozi vsebino programa, kot tudi skozi participacijo mladih pri njegovem načrtovanju in izvedbi. Na tak način si sami izboljšujejo način preživljanja prostega časa, omogoča se jim realiziranje njihovih idej, spodbuja se njihova kreativnost, inovativnost, mlade se vključuje v skupinsko delo ter se jim na tak način omogoča kvalitetno neformalno izobraževanje kot nadgradnjo formalnega izobraževanja v največji možni meri.
Tako se v družbi ustvarja nov rod aktivnih ljudi, ki se zavedajo svojih zmožnosti in jih tudi v realnosti uporablja, na tak način pa bogati družbo, v kateri živimo. Torej primarno Škofjo Loko.
In na tak način smo doslej dosegli ogromno. V lanskem letu je tehnična ekipa Rdeče ostrige zaradi referenc in izkušenj prevzela tehnični del novoodprtega občinskega kulturnega središča imenovanega Sokolski dom, ki ga upravlja Občina Škofja Loka. To nam je seveda v veliko priznanje, poleg tega pa smo v svoje upravljanje dobili najsodobnejšo tehnično opremo, s čimer lahko delamo na višjem nivoju to, kar smo doslej počeli le v Rdeči ostrigi. To je vzgoja in izobraževanje kvalitetnega tehničnega kadra, ki je nadvse iskan na trgu delovne sile. Aktivno smo sodelovali v projektni skupini Pisana Loka, katerega cilj je oživitev starega mestnega jedra z zanimivim in pestrim dogajanjem. Zasluga članov projektnega sveta je, da je bil preteklih letih izveden raznolik in pisan program dogajanja in prireditev v starem mestnem jedru, pri čemer smo mi sodelovali z nasveti oziroma predlogi, neposredno organizacijsko pa smo sodelovali pri poletnem ciklusu koncertov na Mestnem trgu in v sklopu decembrskih prireditev, znotraj katerih smo v zadnjem obdobju organizirali tri t.i. dneve za strpnost, ki so vključevali koncerte za strpnost (2007: Vlado Kreslin z Beltinško bando, 2008: Murat & Jose, 2009: TerraFolk), multimedijsko inštalacijo Digitalne želje, sejme unikatnih daril in umetnin na Mestnem trgu, ure pravljic v Sokolskem domu in dražbe umetniških izdelkov v Ateljeju Clobb.
S takim načinom dela in s tem povezanimi dejavnostmi smo nedvomno obogatili družabno in kulturno življenje v Škofji Loki, Sloveniji pa smo dali mnogo sedaj že priznanih ustvarjalcev, ki s svojim delom uspešno bogatijo slovenski kulturni prostor, pri čemer nas veseli, da so svoje umetniško ustvarjanje začeli prav Pri rdeči ostrigi. Z nami kot vodilnim faktorjem, je Škofja Loka postala mladim prijazen prostor, ki jim ponuja najširšo paleto možnosti za ustvarjanje, zorenje ter za pridobivanje izkušenj.
Ob vsem doslej povedanim, ob vseh priznanjih, uspehu in napredku, ki smo ga v minulih letih dosegli, pa v oči bode dejstvo, da je MKC Pri rdeči ostrigi vsa ta leta obratoval brez kakršnihkoli osnovnih dovoljenj, potrebnih za legalno delovanje. In to v objektu, s katerim upravlja Občina Škofja Loka. Zato smo 24 aprila 2007 Občino Škofja Loka kot upravitelja prostorov zaprosili, da naj naj nam poišče rešitev, ki bo Zavodu O prinesla vso potrebno dokumetacijo za popolnoma zakonito opravljanje naših dejavnosti v objektu, a ker se ni zgodilo nič, smo se urejanja stanja lotili sami. Objekt je bil v obupnem stanju. Zadnjič je bil namreč celovito obnovljen leta 2001, znaki obrabe pa so bili milo rečeno očitni. Zato smo v poletju 2008 obnovili vrt Ostrige, naslednje poletje pa njeno notranjost ter začeli postopek pridobivanja dovoljenj, vzporedno s tem pa prejeli kar nekaj visokih glob inšpekcijskih organov. Konec januarja 2011 pa smo končno pridobili uporabno dovoljenje.
Prispeval Matjaž Vouk,
ilustracija Toni Mlakar.